Družinska pismenost in knjižnica
Knjižnice spodbujajo družinski obisk knjižnice kar se da zgodaj, že v predbralnem obdobju. Prizadevajo si, da bi knjiga otroka spremljala od rojstva dalje, pa seveda vse življenje. V zgodnje srečevanje s knjigo pritegnejo tudi vrtce ter preko vzgojiteljic in vzgojiteljev vabijo starše predšolskih otrok. Sporočajo jim, da je smiselno otroke vključiti v knjižnico čim prej, najkasneje pred vstopom v šolo, saj je obdobje med 4. in 6. letom otrokove starosti najbolj primerno za otrokovo redno srečevanje s knjigo. Splošne knjižnice imajo zelo raznovrstne in poučne programe povezane s spodbujanjem branja in bralne kulture vseh družinskih članov. V tej rubriki bomo predstavljali posamezne splošne knjižnice in njihove dejavnosti, tako svoje dejavnosti v nadaljevanju predstavlja Mestna knjižnica Kranj.
Dejavnosti in projekti družinske pismenosti v Mestni knjižnici Kranj
V MKK se z družinsko pismenostjo ukvarjajo vrsto let in delujejo na več področjih. Poleg rednega knjižničarskega dela in sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi in številnimi kulturnimi ustanovami na območju MKK se lotevajo projektov, povezanih z družinskim branjem – družinsko pismenostjo. Tako so v okviru svoje izobraževalne dejavnosti vpeljali projekt družinskega branja, vključili so se v mednarodni razvojni projekt Družinska pismenost deluje! (Family Literacy Works!), v okviru katerega so razvili in preizkusili nov profil strokovnega delavca v knjižnici – moderator družinske pismenosti. Bogate izkušnje delijo tudi v strokovnih krogih in nacionalnih razvojnih projektih, med drugim so kot eden od pobudnikov in aktivnih udeležencev Nacionalnega meseca skupnega branja sodelovali tudi pri razvoju spletne strani družina.pismen.si. V nadaljevanju sta predstavljena projekt Družinsko branje in rezultati projekta Family Literacy Works!
Projekt Družinsko branje
V letu 2014 so pričeli s projektom Družinsko branje, ki spodbuja, razvija in utrjuje pismenost ter splošno bralno kulturo med družinskimi člani. Družinsko branje je le ena od oblik pismenosti v tem procesu. Poteka v vseh starostnih skupinah mladinskega oddelka, pri čemer je bralno gradivo do 8 let posebej izpostavljeno, pri starostnih skupinah 9–12 in nad 13 let pa otroci sami brskajo med policami. Spodbujajo tudi knjižnično vzgojo.
Projekt Družinsko branje uspešno teče že šesto sezono. Poleg razvijanja in spodbujanja bralne pismenost s pomočjo kakovostne leposlovne in poučne literature, projekt spodbuja branje med družinskimi člani, ustvarjalnost in druženje, kakovostno preživljanje prostega časa, medgeneracijsko povezovanje ter povečevanje števila aktivnih članov knjižnice.
Projekt Family Literacy Works!
V letu 2016 se je MKK vključila v mednarodni projekt Family Literacy Works!, s katerim so nadgradili uspešen projekt Družinsko branje. Razvijanje bralne pismenosti in spodbujanje bralne kulture v družini so povezali z učenjem različnih oblik pismenosti (matematične, digitalne, naravoslovne idr.) ter medgeneracijskim povezovanjem znotraj družin. V dveinpolletnem raziskovanju področja družinske pismenosti so na podlagi primerjalnih analiz programov družinske pismenosti doma in po svetu razvili kompetenčni model profila moderatorja družinske pismenosti. Izvedli so tudi pilotno usposabljanje moderatorjev v Sloveniji in oblikovali priročnik za moderatorje družinske pismenosti. Projekt je prejel posebno nagrado Združenja splošnih knjižnic v kategoriji novih pristopov k strokovnemu delu knjižnice.
Kot poseben uspeh prizadevanj MKK na področju spodbujanja družinske pismenosti in širjenja bralne kulture v družini štejejo to, da začeto delo v mednarodnem projektu uspešno nadaljujejo. MKK vodi usposabljanja in koordinira skupino moderatorjev družinske pismenosti v splošnih knjižnicah. Delovna skupina, ki se je oblikovala v MKK, je leta 2018 prvič v Sloveniji izvedla usposabljanje in usposobila 18 moderatorjev družinske pismenosti za delo v knjižnicah. Po uspešno izvedenem pilotnem usposabljanju se delo s skupino moderatorjev nadaljuje. Srečujejo se nekajkrat letno, da si med seboj izmenjajo dobre in slabe izkušnje dela z družinami ter poglabljajo znanje z različnih kompetenčnih področji. Naslednje srečanje moderatorjev je delovna skupina v MKK pripravila sredi septembra. Vse informacije v zvezi s programom in usposabljanjem posredujejo na naslovu: maja.lesar@mkk.si.
Več ...
Moderatorji so se v naslednjem koraku po izvedenem usposabljanju lotili izvedbe programov spodbujanja družinske pismenosti. Znotraj omenjenega projekta Family Literacy Works! je bil namreč zasnovan poseben program spodbujanja družinske pismenosti, ki je prilagojen delu knjižničarjev v splošnih in šolskih knjižnicah. V izvedbo so pritegnili družine z otroki, starimi 3–9 let. Moderatorji so programe oblikovali tako, da otroke in starše spodbujajo k samostojnemu učenju in rabi vseh vrst pismenosti, prilagojeni njihovim trenutnim potrebam. Poseben uspeh je bil, da je bilo leta 2018 v 13 splošnih, dveh šolskih knjižnicah in enem zasebnem vrtcu izvedenih 44 različnih programov spodbujanja družinske pismenosti. Tudi po končanem projektu posebna delovna skupina v okviru MKK nadaljuje s razvijanjem, promocijo in izvajanjem novih programov dela z družinami. V delovni skupini sodelujejo Jure Bohinec, Maja Kenda, Helena K. Nikač in Maja Lesar.
Delovna skupina v projektu Family Literacy Works! je leta 2018 prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic v kategoriji novih pristopov k strokovnemu delu knjižnice. V obrazložitvi je zapisano, da se je vzpostavitev programov spodbujanja družinske pismenosti, predvsem v splošnih knjižnicah, pokazala kot nova storitev. Hkrati so bile ugotovljene tudi potrebe po dodatnem zanju in definiranju potrebnih kompetenc za bodoče izvajalce programov. Poklicni profil moderatorja družinske pismenosti, ki je kompatibilen s standardi Evropskega okvira kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, velja kot dober vsebinski vzorec za razvijanje kompetentnosti novih moderatorjev.
Pripravila: Maja Lesar (maja.lesar@mkk.si)
Zakladnica
Aktualno