Strokovni viri

Strokovna literatura o družinski pismenosti v slovenskem in tujem jeziku je dostopna domačim strokovnjakom že od samega začetka rabe izraza družinska pismenost v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstavljamo izbor strokovnih priročnikov, monografij in druge literature za različne strokovne delavce, ki se pri svojem delu srečujejo z izobraževalnim delom povezanim z različnimi vidiki družinske pismenosti in bralne kulture v družini. 

Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja

Priročnik za spodbujanje branja Beremo skupaj odgovarja na pogosta vprašanja staršev in strokovnih delavcev: Čemu brati? Zakaj brati otroku? Zakaj brati skupaj z njim? Kaj brati? Kako brati? Kako pridobiti otroka za gledanje in poslušanje, za branje, za brskanje po knjigah? Je temeljita knjiga o bralni vzgoji, namenjena spodbujanja branja doma, v vrtcu, v knjižnici in v šoli.

Na vprašanja odgovarjajo številne avtorice na podlagi teoretičnih spoznanj in praktičnih izkušenj, odgovarjajo z vidika jezikoslovja in psihologije, pedagogike in sociologije, knjižničarstva in književne vede, pripovedništva in pisanja za otroke, vseskozi s poudarkom na pomenu likovnih elementov v knjigah za otroke, na pomenu estetskega doživetja in notranje motivacije. V priročniku boste med drugim našli koristne napotke in odgovore.

Meta Grosman; Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja, Mladinska knjiga, 2003.

Različne družine - različni pristopi

Mnogokrat starši potrebujejo zelo natančen nasvet, kako brati knjigo in kako se pogovarjati ob njej. Pomembna je tudi razlaga in utemeljitev zakaj je neko stvar dobro narediti na določen način. Tisto, kar bodo starši razumeli, si bodo tudi laže zapomnili. Več dr. Livija Knaflič v Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja, str. 65.

Ali izločimo knjige, ki vsebujejo predsodke in stereotipe?

Knjižna vzgoja je ena od poti spoznavanja lastne kulture in podobnosti med različnimi kulturami, različnih načinov človekovega bivanja ter razvijanja strpnosti in spoštovanja do razlik med ljudmi. Otroška literatura, ki vsebuje predsodke je lahko odlično izhodišče za medkulturno vzgojo. Več dr. Majda Hrženjak v Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja, str. 73.

Delo z otroci z jezikovnimi težavami

Upoštevati je potrebno otrokov razvoj sposobnosti in veščin in le počasi dodajati nove jezikovne dejavnosti, ki jih bo otrok lahko osvojil z ne prevelikim trudom. Otroci z jezikovnimi pojmi nove pojme počasneje usvajajo, zato jih je treba vaditi v različnih kontekstih, kot bi se učili tujega jezika, in na različne načine. Več mag. Ana Gradišar v Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja, str. 124.

Zakaj seči po slikanici?

Strokovnjaki danes ugotavljajo, da slikanice otrokom pomagajo pri razvoju splošnih, intelektualnih in drugih sposobnosti. Šibkejšemu bralcu prav slikanica zaradi močnega vizualnega dela nudi oporo in pomoč. Več dr. Veronika Rot Gabrovec v Beremo skupaj – priročnik za spodbujanje branja, str. 99.

V objemu besed – razvijanje družinske pismenosti

Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu ter na vseh področjih otrokovega razvoja.

Posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti.

Dr. Dragica Haramija; V Objemu besed, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 2017.

 

Smernice modela družinske pismenosti, nastale v projektu V objemu besed

Smernice modela družinske pismenosti

Družinska pismenost je del bralne pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem področju). Razumemo jo kot različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Družinsko pismenost v projektu predstavljamo kot temelj bralne pismenosti, slednja pa je nujni pogoj za delovanje posameznika v informacijski družbi.

Bralne pismenosti ne razumemo zgolj kot branje besedila, temveč razumevanje besedila kot prepleta jezikovnih in nejezikovnih znakov, gre za t.i. multimodalna besedila, v njih poleg besed, besednih zvez, stavkov in njihovih pomenov beremo tudi druge nejezikovne znake (slike, tabele, fotografije, risbe …). Vsako branje, tudi branje e-gradiv (s tablic, telefonov ipd.), je branje različnih znakovnih sistemov. Leposlovna in informativna gradiva beremo izbirno in linearno . Na prvi način beremo e-gradiva, kjer naslovniki sami izbiramo smer in zaporedje prebranih znakov, na drugi način običajno beremo klasična tiskana gradiva, na primer knjige, časopise, učbenike, kjer avtor določi zaporedje branega.

Če branje razumemo kot branje vseh vrst gradiv, vidimo, da nenehno beremo (npr. na pošti, cesti, v trgovini, pri zdravniku). Pomembno je ozavestiti tri dejavnike razvoja veščin zgodnje pismenosti pri predšolskem otroku, ki jih poudarja Mednarodna federacija knjižničnih združenj IFLA (2006): obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in model odraslega, ki bere (oz. je zgled pismenosti).
Potreben pogoj za razvijanje bralne pismenosti je dostopnost do kakovostnih bralnih gradiv. Otroci naj bodo čim bolj izpostavljeni bralnemu gradivu doma, v vrtcu (bralni kotički) ter šolskih in splošnih knjižnicah, kjer je članstvo zanje brezplačno.

Smernice modela družinske pismenosti so nastale v okviru projekta V objemu besed (2016-2017); pripravile so jih Dragica Haramija, Janja Batič, Katja Košir, Mira Krajnc Ivič, Marta Licardo, Alenka Lipovec, Simona Pulko, Marija Ropič, Polona Vilar, Tina Vršnik Perše, Melita Zemljak Jontes.

Kako izbrati kakovostne knjige?

Kakovostna knjiga ima spoznavno, etično, estetsko vrednost in kakovostno slikovno gradivo. Pri izbiri pazimo na razmerje med branjem domače in prevedene literature, pri čemer izbiramo več del slovenskih avtorjev. Pazimo tudi, da ne spregledamo pomembnih knjig iz različnih literarnozgodovinskih obdobij, čemur rečemo kanon (naj otrok že v predšolskem obdobju spozna različne literarne like, npr. Piko Nogavičko, Rdečo kapico, Mojco Pokrajculjo, mačka Murija, Petra Pana …), hkrati pa naj bodo v izbor vključena tudi sodobna besedila. Pri predšolskih otrocih sta pomembni še primerna dolžina besedila in oblika knjige (slikanica, ilustrirana knjiga), saj je pri branju nujno upoštevati tudi branje ilustracij.
Izbor gradiv naj vključuje ustrezno razmerje med literarnimi in informativnimi (poučnimi) knjigami in otroško periodiko. Literarna besedila se ločijo glede na književne zvrsti (poezija, proza, dramatika) in vrste (izštevanke, pravljice, pripovedke, basni …), pri čemer naj bodo zastopana raznolika besedila, ki razvijajo odnos do soljudi, domišljijo, občutljivost, ustvarjalnost, predstave o svetu ipd.
Informativna besedila ločimo glede na strokovna področja (npr. naravoslovje, umetnost, družboslovje), ponujajo odgovore na vprašanja, ki se nam porajajo (npr. kako deluje telo, kako živijo živali, zakaj si umivamo zobe, kam gre dan, ko pride noč, kako nastane …). Kakovostna bralna gradiva spodbujajo pridobivanje besednega zaklada.

Glasno branje otrokom

Otrokom berejo profesionalni bralci (vzgojitelji, knjižničarji …) in neprofesionalni bralci (starši, stari starši …). Profesionalni bralec se mora na branje ustrezno pripraviti zato, da otroku omogoči doživljanje, sprejemanje, razumevanje besedila in odzivanje nanj (interpretativno branje). Profesionalni bralec bere z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev. Neprofesionalni bralec v prvi vrsti bere z namenom, da preživi čas z otrokom in z njim vzpostavlja pozitivni čustveni odnos.
Odrasli bralci naj posebno pozornost namenijo opazovanju ilustracij v slikanicah in ilustriranih knjigah. Ustrezna priprava na branje tovrstnega gradiva zahteva podrobno opazovanje ilustracij in poglobljen razmislek o tem, kako ilustracije spreminjajo (npr. dopolnjujejo, nadgrajujejo) zapisano besedilo. Branje slikanic naj poteka tako, da si otroci med poslušanjem branega besedila ogledujejo ilustracije. Pogovor, ki sledi po branju, naj se navezuje tako na besedilni kot na slikovni del slikanice.

Vpliv nekaterih dejavnikov na uspeh otrokovega branja

Govorjenje je vzajemno povezano z branjem. Profesionalni in neprofesionalni bralci naj spodbujajo radovednost in aktivnost otrok, da čim bolj razvijajo pojmovno znanje in si bogatijo besedišče, npr. z didaktičnimi igrami z zvokom in glasom, rimarijami, izštevankami, prstnimi igrami. Otrokom zagotovimo čim več aktivnega sodelovanja v sporazumevanju tudi preko igre vlog. Tako bodo spoznavali in se učili strategij za tvorjenje besedil v različnih govornih položajih (npr. pogovarjanje na rojstnodnevni zabavi, v vrtcu z vzgojitelji, otroci, z nadrejenimi ali s sodelavci v službi) in razvijali empatijo. Otroci naj čim več pripovedujejo o svojih in izmišljenih dogodkih, s pomočjo katerih bodo razvijali jezikovne zmožnosti in domišljijo ter izvirnost. Podlaga za razvoj glasovnega zavedanja in vidnega razločevanja, potrebnega za sistematično opismenjevanje v osnovni šoli, so grafomotorične vaje, ki razvijajo gibalne spretnosti za pisanje in orientacijo v prostoru (npr. skrivanje in iskanje predmetov v prostoru: spodaj, levo, zadaj …; opazovanje linij v naravi: vodoravno, poševno; risanje s palico po pesku, vlečenje črte po mokrem steklu, polaganje palčk v različne položaje, otrokovo telo v prostoru: ležimo, se vrtimo …).

Odrasli kot bralni zgled

Vsak odrasli, ki bere predšolskemu otroku, predstavlja bralni zgled, če se tega zaveda ali ne. Bralni zgled smo, kadar beremo z otrokom ali kadar beremo sami in nas otrok pri tem opazuje. Vloga staršev in drugih pomembnih odraslih je izjemno pomembna pri razvoju družinske pismenosti in razvoju pismenosti otrok. Starši naj organizirajo domače okolje tako, da podpirajo in spodbujajo pismenost in razvoj jezika (npr. smiselno opremimo otroško sobo ali kotiček v ta namen, otroku nudimo knjižno gradivo na dosegu roke, beremo ob dogovorjenem času ipd.). Starši naj bodo tudi aktivni partnerji s knjižničarji (otroka vpišejo v knjižnico in jo skupaj redno obiskujejo), s strokovnimi delavci v vrtcu (se vključijo v vrtčevske dejavnosti in projekte vezane na razvoj predopismenjevalnih veščin) in so tudi sami zgled oz. model pismenosti. Tako s svojim delovanjem vsem članom družine sporočajo, da je branje prijetna, pozitivna, zaželena, sproščujoča aktivnost, ki bogati posameznika in družino in ki zahteva čas in pozornost. Kadar odrasli beremo otroku, je pomembno, da smo pozorni na ustrezen tempo, glasnost, izgovorjavo in intonacijo (doživeto branje) ter pomen prebranega. Pomembno je, da se odrasli zavedamo, da otrok ob našem glasnem branju pridobiva prve izkušnje z besedili, spoznava glasove, črke in druge simbole, razvija spretnosti rabe jezika in jezik sam, pridobiva nova znanja. Navdušenje oz. odnos do učenja novih spoznanj in branja samega, odrasli prenašamo na otroka in ob pogovoru o prebranem poglabljamo odnos in razumevanje prebranega besedila. Otrokovo doživljanje skupnega branja in časa, ki ga preživimo povezani ob bralnih aktivnostih, je odvisno od vzdušja in odnosa, ki ga ob branju vzpostavimo z otrokom. Vzdušje naj bo prijetno, varno, svobodno, igrivo in usmerjeno v otrokove interese. Z glasovi, besedami, zgodbami se lahko igramo. Vedno se z otroki pogovarjajmo o prebranem (naj povedo, kako so besedilo razumeli, pojasnimo jim neznane besede ali dogodke, z besedami se lahko tudi igramo ipd.).

Z otrokom beremo vsakodnevno, glasno branje naj postane del dnevne rutine (v vrtcu in doma). Profesionalni in neprofesionalni bralci naj bi v predšolskem obdobju brali do 30 minut dnevno. Čas branja v tem obdobju podaljšujemo od 5 do 30 minut glede na otrokovo starost in sposobnost ohranjanja pozornosti, ki je pogosto odvisna tudi od bralnega zgleda oz. kako in koliko beremo odrasli. Smernice modela družinske pismenosti so namenjene vsem družinam, pri čemer menimo, da so hkrati temelj izvedbenega kurikula na vseh področjih dejavnosti v vrtcu.

Rubrika še v pripravi. 

Andragoški center Republike Slovenije
Šmartinska 134a
1000 Ljubljana
Tel: 01 5842 560
E-mail: info@acs.si
Andragoški center Slovenije

Vzpostavitev spletne strani sta omogočili:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo

Spremljajte nas v družbenih omrežjih:

Andragoški center Republike Slovenije
Šmartinska 134a
1000 Ljubljana
Tel: 01 5842 560
E-mail: info@acs.si

Vzpostavitev spletne strani sta omogočili:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Spremljajte nas v družbenih omrežjih:

Andragoški center Slovenije

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo
© 2019 Andragoški center Slovenije. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti | Pravna obvestila