Za predšolske otroke (4–6 let)

Po četrtem letu je otrok že razvil govor in mu lahko ponudimo več različnih iger in dejavnosti, ki ga bodo pripravljale na opismenjevanje.

Otroci nam lahko pomagajo pri pripravi enostavnih jedi. Skupaj lahko preberemo recept, določimo (stehtamo ali preštejemo) količine in pripravimo jed (obložene kruhke, jajca, solate ipd.). Zadovoljni bodo, da so bili koristni, naučili pa se bodo spoznavati količine, razmerja, posamezne številke itn.

Veliko otrok vstopi v svet pisanja z zapisovanjem svojega imena in imen družinskih članov. Te besede dobro pozna, zato so primerne za učenje pisanja, ko bo to želel. Vezane so na predstavo konkretnega človeka, zato lažje razloči posamezne glasove/črke.

Običajno otroci začnejo z zapisovanjem svojega imena. To je pogosto zapisano narobe, črke so izpuščene, obrnjene narobe. Zapisa ni treba popravljati, ker je to otrokov podpis. Ni ga treba uriti v pravilnem zapisovanju imena otrok svoj podpis v predšolskem obdobju razume kot sliko.

Dr. Sonja Pečjak, Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za psihologijo, Z igro do pismenosti.

Pripovedovanje zgodb in branje knjig odpirata otroku vrata v svet. Otroku lahko pripovedujemo zgodbe iz knjig, se z njim odpravimo na izlet po pravljični poti v naravo, mu pripovedujemo prigode iz lastnega otroštva in vsakdanjega življenja. Tudi njega spodbujamo k pripovedovanju. Tako se nauči isto zgodbo povedati na različne načine.

Vsakdanje življenje nam nudi veliko možnosti za pogovor, iz pogovora pa lahko samodejno zdrsnemo v pripovedovanje. Moje izkušnje kažejo, da smo takrat, ko pripovedujemo, veliko bolj v stiku sami s sabo, z otrokom, veliko bolj se zavedamo zgodbe in sploh celotnega dogodka. Pripovedovanje ni le golo posredovanje zgodbe, je tudi zelo prefinjena oblika komunikacije med ljudmi.’

Mag. Anja Štefan, pripovedovalka, Z igro do pismenosti.

Ko se lotim pripovedovanja, se temu prepustim … Začneš napletati neko zgodbo, ki jo dobro poznaš. Ne gre za prav ali narobe, ampak za zgodbo. Ne moreš se zmotiti.

Pavel Koltaj, očka, Z igro do pismenosti.

Pred vstopom v šolo otroke začnejo zanimati besede, črke, branje, pisanje in računanje. To lahko izkoristimo za igranje različnih besednih iger, s katerimi si otroci bogatijo besedni zaklad, se učijo razlikovati posamezne glasove v besedi itn. Iščemo npr. besedo z isto začetnico, besede za živali, orodja, rastline, na sprehodu poiščemo prometni znak (črko) P za parkirišče, skupaj preberemo imena trgovin, napišemo nakupovalni listek in razglednico.

Več ...

Oglejmo si, kaj vse se nauči otrok o rabi pismenosti na primeru nakupovalnega listka. Listek nam pomaga, da:

  • ne pozabimo, kaj potrebujemo,
  • besede lahko zapišemo (narišemo), zbrišemo in dodajamo nove,
  • na listku lahko uporabljamo različne črke (velike, male, pisane, tiskane),
  • besede pišemo v stolpcih zaradi boljše berljivosti,
  • lahko označimo (prečrtamo), kar smo že nakupili,
  • se zapis ohranja nespremenjen …

Otrok lahko sodeluje pri nastajanju opomnika in opazuje, kako in kaj se zapisuje. Pozneje, v trgovini, lahko sodeluje pri iskanju potrebščin, lahko mu pokažemo, kje in kako so zapisane vrste živil na policah, in se seznanja z organizacijo trgovine itn. Starši pa se lahko odločimo tudi za manj dejavno obliko sodelovanja in otrok samo potiska voziček. Starši z vključevanjem otroka v nakupovanje nanj ne prenašamo samo dejstev, povezanih s pismenostjo, prenašamo tudi svoj način gospodarnega razmišljanja: kupujemo, tisto, kar potrebujemo, ne pa vsega, kar je komu všeč.

Pisanje razglednic

Ko otrok sodeluje pri pisanju razglednic pri tem spoznava, da:

  • pisanje razglednic poteka po določenih pravilih – naslov, datum, vsebina, pozdrav, podpis itn.,
  • mora biti pisava čitljiva oziroma berljiva,
  • je treba upoštevati  velikost prostora tako za pisanje naslova kot tudi za besedilo in temu prilagoditi količino besedila,
  • je besedilo običajno kratko, z nekaj osnovnimi podatki,
  • imajo posamezni deli besedila določen prostor; na primer, da je podpis vedno na koncu besedila …

Poleg pomembnih in koristnih spoznanj o pravilih pri pisanju razglednic otrok spoznava pomen pošiljanja razglednic v našem okolju ter socialne in kulturne sestavine te navade. Otrok ugotovi, da:

  • je to oblika stika (komunikacije) s sorodniki in prijatelji,
  • je lahko znak pozornosti,
  • se uporabljajo določene (različne) vljudnostne fraze,
  • različne naslovnike različno naslavljamo (dragi, spoštovani, lep pozdrav, poljubček …).
Andragoški center Republike Slovenije
Šmartinska 134a
1000 Ljubljana
Tel: 01 5842 560
E-mail: info@acs.si
Andragoški center Slovenije

Vzpostavitev spletne strani sta omogočili:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo

Spremljajte nas v družbenih omrežjih:

Andragoški center Republike Slovenije
Šmartinska 134a
1000 Ljubljana
Tel: 01 5842 560
E-mail: info@acs.si

Vzpostavitev spletne strani sta omogočili:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Spremljajte nas v družbenih omrežjih:

Andragoški center Slovenije

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo
© 2019 Andragoški center Slovenije. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti | Pravna obvestila
Share This