Foto: Darko Drašler

Zato pravljične poti sodijo tudi na zemljevid družinske pismenosti! Pravljične poti pritegnejo starše in otroke h gibanju v naravi, k raziskovanju novih krajev in druženju. Hkrati pa družine nevsiljivo spoznavajo ljudske pripovedi teh krajev, pa tudi pisano druščino slovenskih bajnih bitij: bele žene, divje može, ajde, velikane, škrate, hudiče … Te zgodbe in njihovi junaki namreč ne predstavljajo samo kratkočasnega razvedrila za najmlajše, pač pa tudi pomembno nesnovno kulturno dediščino.

Pravljične poti ponujajo tudi priložnost za pripovedovanje vseh družinskih članov. Drobne ljudske pripovedi so prav ustvarjene zato, da jih (najprej) preberemo, nato pa povemo (naprej) s svojimi besedami! Strokovnjaki ugotavljajo, da pripovedovanje ni le golo posredovanje zgodbe, je tudi najbolj naraven način učenja, saj otrok ob tem osvaja čustva, vrednote, miselne vzorce in tvorbo govorjenih besedil. Veščina pripovedovanja je odlična popotnica tudi za življenje. Zakaj je ne bi začeli vaditi že v družinskem krogu, tudi na pravljičnih poteh, ob tem pa se lahko tudi izvrstno zabavamo!

Na naš zemljevid družinske pismenosti smo umestili izbor pravljičnih poti po Sloveniji, ki jih je pripravila Irena Cerar, avtorica družinskih izletniških vodnikov: Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti. Irena je tudi pripovedovalka ljudskih pravljic in snovalka pravljičnih poti – vodenih pripovedovalsko-doživljajskih dogodkov na prostem.

10 pravljičnih poti najdete na zemljevidu družinske pismenosti na tej spletni strani ali pa do njih dostopate prek spodnjih povezav: